Kaj je mediacija


Zakaj mediacija


 


Ker je to pogovor, v katerem udeleženci konflikta s pomočjo tretje nevtralne strani sami najdejo rešitve, ki so najboljše zanje.

    • Ker je odnos med vpletenimi sodelujoč in ne tekmovalen.
    • Ker odgovornost za rešitev oz. izid nosijo udeleženci sami in s tem sami odločajo, na kakšen način bodo rešili svoj konflikt oz. se bodo dogovorili.
    • Ker samo udeleženci sami vedo, kaj je najbolje zanje.
    • Ker mediator skrbi za uravnoteženo razmerje moči.
    • Ker se proces usmerja v prihodnost – v rešitev in ne v preteklost ter brskanje po vzrokih za dogodke.
    • Ker imajo udeleženci popolno svobodo izbire.
    • Ker je to najcenejši in najučinkovitejši način za reševanje konfliktov.
 

Kaj je mediacija


Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, ki pomeni kakršenkoli formalen ali polformalen postopek poleg sodnega, ki ga je mogoče uporabiti za reševanje različnih sporov. Gre za proces, v katerem udeleženci s pomočjo tretje nevtralne osebe skozi pogovor izpostavijo sporna vprašanja z namenom oblikovanja možnosti, tehtanja alternativ in oblikovanja sporazumnega dogovora, ki bo zadovoljil potrebe vseh udeležencev. Mediacija je pospeševalen proces, v katerem tretja nevtralna stran brez poseganja v vsebino spora posreduje med dvema ali več udeleženci in nima nikakršnega pooblastila, da bi sprejela kakršnokoli odločitev namesto udeležencev v sporu. Mediatorjeva naloga je, da s pomočjo različnih komunikacijskih tehnik in veščin pomaga udeležencem v sporu definirati problem, vzpostaviti pogajanje in rešiti konflikt na sporazumen način, vendar brez vsiljevanja rešitve.

 

 

Vrste mediacije

 

Mediacijo lahko delimo na različne vrste, in sicer glede na različne kriterije, ki veljajo pri tej delitvi. Nekaj značilnih delitev je glede na:

 

Mediacijski pristop
  • transformativna oz. preoblikovalna mediacija
  • facilitativna oz. pospeševalna mediacija
  • evaluativna oz. ocenjevalna mediacija
Področje delovanja
  • družinska mediacija
  • šolska mediacija
  • mediacija v podjetjih
  • mediacija med žrtvijo in storilcem
  • mediacija v zdravstvu idr. Z razvojem mediacije se danes mediacija uporablja skorajda na vsakem področju.
Izvajalec
  • interna mediacija
  • mediaciji pri samostojnem mediatorju
  • mediacija v mediacijski organizaciji
  • sodišču pridružena mediacija

 

Bistvene razlike med mediacijo in arbitražo (povzeto po Cohen, 2005; Šetinc Tekavc, 2002).


Razporeditev močiMediacija

Udeležence mediator podpira in jim prepušča nadzor nad njihovo usodo. V proces posega le toliko, da udeležencem pomaga pri iskanju zadovoljive rešitve za vse vpletene.		Arbitraža

Arbiter vzdržuje moč in nadzor tako nad procesom kot nad izidom pogovora. Svojo moč uporablja z namenom vsiljevanja svoje rešitve udeležencem.
Nadzor nad ciljem oz. izidom pogovoraMediacija

V mediaciji udeleženci pridejo sami do cilja, ga soustvarijo. Poleg tega imajo vso svobodo, da prekinejo proces, če to želijo.		Arbitraža

Arbiter predlaga rešitev, ki se njemu na podlagi dokazov zdi pravična. Če je to potrebno, tudi mimo želja udeležencev.
NevtralnostMediacija

Nevtralnost je temeljni del mediacije in mediator dela na tem, da se ne postavlja ne na eno ne na drugo stran.		Arbitraža

Tudi za arbitra je idealno, če je nevtralen, vendar je pogosto zavezan nekemu sistemu (npr. šolskim pravilom) ali pa je celo pod vplivom katere izmed vpletenih strani. To še posebej velja pri neformalni arbitraži, ki jo izvajajo starši ali učitelji.
Vmešavanje v vsebino pogovoraMediacija

Mediator se ne vmešava v vsebino spora in vljudno zavrne, če ga katera izmed strani želi vplesti npr. tako, da ga vpraša po mnenju.		Arbitraža

Arbiter poda mnenje, presojo o sami situaciji, v kateri sta se sprti strani znašli.
Usmerjenost v prihodnostMediacija

Mediacija pomaga udeležencem skleniti dogovor, ki je usmerjen v prihodnost. Dogodki iz preteklosti so sicer lahko predmet pogovora, vendar le tako dolgo, dokler je to konstruktivno za doseganje dogovora, ki bo udeležencem pomagal začeti razmišljati o rešitvah usmerjenih v prihodnost.		Arbitraža

Arbitraža je lahko kaznovalna in arbiter ima moč, da odredi kazen ter celo prisili udeležence, da jo sprejmejo.
Vprašanje zmageMediacija

V mediaciji bi naj udeleženci prišli do dogovora, ki bo pripomogel k temu, da bodo iz mediacije vsi izšli kot zmagovalci. Bolje je ne doseči dogovora, kot da je ena stran nezadovoljna z rešitvijo.		Arbitraža

V arbitraži se pogosto zgodi, da se udeleženci lahko počutijo kot zmagovalci ali poraženci, pogosto pa celo vsi udeleženci zapustijo arbitražo z občutkom, da so poraženi, saj so lahko nenazadnje vsi nezadovoljni z arbitrovo odločitvijo, ki ves čas nadzira izid arbitraže.
ProstovoljnostMediacija

Mediacija je prostovoljen proces in udeleženci pristanejo na iskanje rešitve za svoj problem le, če se strinjajo s pravili mediacije.		Arbitraža

Arbitraža je pogosto neprostovoljna, še posebej če gre za arbitražo, ki jo izvajajo odrasli med otroki.
Obseg pogovoraMediacija

V mediaciji je vsaka tema, ki jo izpostavita sprti strani oz. udeleženci, legitimna. Mediator ve, da so informacije pod površino pogosto ključne za uspešno iskanje zadovoljujočega dogovora za vse vpletene.		Arbitraža

Arbitraža pogosto ne opogumlja udeležencev, da bi odpirali vprašanja, ki niso neposredno povezana s sporom, saj to arbitra ovira pri iskanju rešitve.
ZaupnostMediacija

Mediacija je popolnoma zaupna, razen če se strani ne dogovorita drugače ali če gre za v primeru šolske in vrstniške mediacije za vprašanje nasilja, spolnega nasilja, drog ipd.		Arbitraža

Vprašanje zaupnosti je v procesu arbitraže ponavadi nejasno. Pogosto arbiter sploh ne omeni zaupnosti procesa pogovora.